Se peljeva z Jurčkom v četrtek domov in kar naenkrat me preseneti s povabilom na regato. Jadranje??? Hmmm tega še nism počel ampak…. Po premisleku (10sekund) in telefonskem pogovoru je padlo, PA GREM…:
6:30!!! Če bi šel spat ob petih popoldne bi bil že malce pozen, kajti vstat ob šest trideset ni moj hobi in vsakdanja praksa. Ampak kar se mora ni težku…
Glede na plane smo že mal zamujal, ampak je Klemnov nov Peđo dokazal da gre kot sneta sekira,tako da smo bili u Izoli endvatri in samo z deset minutno zamudo.
Po prihodu smo si seveda najprej privoščili pivo, no naš skipper Jurček si je privošču jegrmaister. Še dobro da sta se nam že pri drugem pivu pridružila zamudnika naše ekipe Siko in Suki , ker drugače bi moral še kar pit.
Sledila je uvodna procedura: nagovor organizatorja, žreb jadrnice, delitev majic, sendvičev, vode… Jurček je še neki podpisal da je za vse odgovorn (življenja, jadrnico…) pa smo šli… Na 1260. To je bila številka oz. ime naše jadrnice, katero smo otovorili in pripravili na regato.
Kot pred vsakim resnim tekmovanjem, smo tudi mi imeli ogrevanje. Ker smo bli v naši posadki trije popolni začetniki (Klemen, Siko in jaz ) je bilo to sploh nujno zlo. Moram priznat da smo kar odprte glave, saj nam je bilo kmalu jasno kako in kaj.
Sama regata je bila sestavljena iz štirih plovov in sicer dva kroga okoli boj. Vsi smo dajali vse od sebe in dosegli naslednje rezultate: 5.mesto, 3.mesto, 3.mesto ter 7.mesto (se lepo vidi stopnjevanje forme, pa tudi da nas je pred zadnjo regato zaneslo pivo in veselje)
Za zaključek smo še malo “umirjeno” jadral, nato pa zapluli u pristan kjer so organizatorji dobro poskrbeli za nas in naše pokurjene kalorije z žar dobrotami. Slavnostna razglasitev rezultatov nam je prinesla skupno peto mesto med osmimi ekipami, kar se mi zdi dober rezultat in temu primerno smo ga tudi zapili.
Sledi še predstavitev naše Always Cvičk ekipe:
-Jure: Skipper in najizkušenejši član ekipe. Na koncu se ga je napil in ostal čez noč na morju.
-Suki(desno) : Najstarejši in drugi najizkušenejši član ekipe. Zadolžen je bil za prvo jadro. Tudi on se ga je napil in prespal na Primorskem.
-Klemen: Šofer ter glavna balast (utež) na jadrnici. Prvih pet minut si je grdo poškodoval podplat a vseeno opravil vse kot pravi pomorščak. Bil je tudi Japonec naše ekipe, kar dokazuje 200 fotografij. Trezen je vozil domov.
-Siko(levo): Drugi šofer ter vrtilec vinča. Trudil se je ostati trezen in voziti domov, toda skušnjava je bila prehuda tako da se ga je napil in prespal na morju.
-Jaz: Drugi balast (utež) in podajalec vžigalnika. Sem se ga napil a me je Klemen odpeljal domov.
Super je bilo in vem da če bom še šel ne bom nič zaj…
P.S. Fotke še pridejo, ko mi jih pošlje Klemen the Japonc